Kuba

Že dolgo si želim obiskati Kubo. Barve, salsa na ulicah, tisti krasni starinski avtomobili. Živopisen narod in kultura, kaos. Čarobne plaže, ljubka mesteca, malo komplicirano je potovati po otoku, slabe prometne veze, ne bi se nalepila v Havano. Vredno je pohiteti z obiskom, svetujejo tisti, ki so se je že naužili, Castrova politika je pač magnet za turiste. Ko je Branko tam gostoval z Betontancom, mislim da, nam je pripovedoval štorije o tamkajšnjem varčevanju; gledališke garderobe npr., z lučkami okrog ogledal ... Pred predstavo, v fazi oblačenja in ličenja, je garderobe obiskala gospa z usnjeno aktovko okrog ramen, iz katere je skrbno izvlekla eno samo žarnico in jo privila k ogledalu, eno samo. Po koncu predstave je spet prišla, jo odvila, skrbno zložila nazaj v torbo in odšla. Potem njihovi časopisi, samo notranje novice, dogajanje izven kubanskih meja se jih ne tiče. Prazne police v trgovinah, vendar moraš kot potencialni kupec pri vhodu odložiti svojo torbo na temu namenjeno polico, da ne bi slučajno kradel ... In res so ulice polne teh frajerskih vozil mavričnih barv, pravi. Prav rada bi šla. Someday, somehow ...

*watch*