Tri-lili / -lala

Septembrske sobote so dnevi za lovljenje sonca, pohode v hribe, lahko hrano, čiščenje kopalnice, stiliranja in fantaziranja. Bila bi na morju, imela bi čoln, srakala bi belo kavo v Benetkah, se sprehajala po očarljivem, pisanem italijanskem mestu, kjer med uličicami na štrikih sušijo perilo, lahko tudi v Franciji. Nujno potrebujem eno izmed Benettonovih baret z rožami in tole belo pleteno krilo, nekaj njihovega spodnjega perila tudi ne bi zavrnila; zelo obstojno je, kvalitetno, prijetno koži in fletno. Drobnarije, drobnarije, drobnarije, ki me tako zabavajo. Gombrowiczeva Pornografija mi ne diši, Naslada Jelinekove tudi ne preveč, še s Sartrovo Smrtjo v duši se grdo gledava, kaj šele Hudolin in njegova Objestnost! Verjetno je res čas za nekaj bralne pavze; če ti tri knjige zapovrstjo ne teknejo, si prezasičen z zgodbami, pravijo modri. Bo že držalo.

V senci je pa že prav hladno, trilili, trilala. Mačku zlagam pesmice, skoraj navdušeno prede, lenobnež, ko si v pletenem fotelju greje kožušček.