Kje se lahko pofočkam?

Vstopanja, čelni in bočni trki, izstopanja.
Klecanja. Angažiranost. Blokade. Dir. Težko prehodne ovire.
Krč.
Kozmična lepota samobitnosti – s srcem na baterije.
Odboj.
Kdo ga mara, če ni popoln?!
Popolnost, krhkejša od stekla.
Svarilo: lomljivo!
Frustracija utečenosti, misel dobi zalet, najgladkeje steče, a crkuje brez zastojev. Izdih.
Tehtanja znotraj abstrakcije ravnovesja. Potrebno – moteče.
Odljudnost, na trepalnicah ragljanje družabnosti.
Postodnošajska praznina. Nazaj k sebi, vase.
Paralelna pretakanja, tvoje postaja moje.
Zabrisljive meje.
Eksistencialna rampa, ugasnjen svetilnik.
Na obzorju nekaj čistega.
Gibčnost hlapa kaplje.
Zavajajoč odblesk sonca razsekava enostranskost vidljivosti.
Mamljive privlačnosti, navidezni eklekticizem.
Zasopli kot psi z izsušenimi goltanci.
Patetika patološkega pomanjkanja.
Fantazmagorično ujetništvo na nitki.
Tarzanstvo na vozlih bodečih lestencev.

Simptomatika? Zlomljeni ritmi miniranja umotvorne beračije.
Ošiljeni svinčnik prebada mehko radirko. Z blazinicami kazalcev zabrisujemo madeže, luknjice se ne zarasejo.
Tesna stebla za precejanje svetlobe.
Prerešetano mlečno steklo za filtriranje mišljenjske kondicije.
Nedokončana lepljenka.