Čričanje

"Thoughts re-arrange,
familar now strange,
all my skin is drifting on the wind."
~There Is An End, The Greenhornes (feat. Holly Golightly)


Pomladanske radosti, malo predčasno.

Že šest simpatičnih fantinov / moškinov sem opazila, odkar se grem študentko. Na faksu, kajpak. Fino mi je, če koga od njih srečam mimogrede, pa ne ve, da je s tem, da je (šel mimo), nekomu fino. Čudno, samo eden nosi očala, no, dva, drugi občasno. Ponavadi me očalarji pritegnejo, kosovelovski flair. Čmrljaste godbe popestrijo dolge dneve, mini orkestri v trebuhu, in zanimivo se mi zdi, na kako različne načine nas ljudje ganejo. Z nekom se npr. z razdraženimi ustnicami vidim sedeti v temni sobi in debatirati o vsem, še posebej tistem, česar ne vem – in skrb vzbuja v meni - še tega mi manjka! > vedno sem se zmrdovala nad ljudmi, ki se v partnerskih odnosih maškarajo v mame-očete / sestre-brate (ne morem si pomagati, res bi ga rada materinsko objela in ga božala po laseh). Z drugim bi se vozila po vodnih toboganih, jedla surova zmajeva očesa in ocvrte hrošče, nasmejana do solz, ko bi se mu med zobmi zagozdila kakšna tipalka, ali se učila kotalkati na otroškem igrišču. Tretjega bi med plavanjem občudovala iz morja, njegov v nebo zazrt izraz na obrazu, ko se umno prebije do vnetljivega spoznanja. Četrtega, hm, z njim bi šla na tritedensko potovanje po Aziji. Petega bi z wc školjke gledala med tuširanjem, ga potem pridno obrisala do zadnje kaplje, zanj izbrala T-shirt, ki mu najbolj pristoji (tetovirani del kože bi krvavo označila z ugrizom – zasebni teritorij: ladies, do not stare or touch!). Šesti, kdo je že šesti ... ja, tega si ne želim niti spoznati, zadostuje, da ga semintja srečam. Tako ljubko pogleda v tla.

Lažem, še eden je, nekje, ki pa ga verjetno ne bi več prepoznala. Srečala sva se samo enkrat. Mogoče bi me vendarle stisnilo, če bi se spet zagledala v tiste sugestivne oči. Kavalir mi je odprl vrata na hodniku.