nedelja, maj 13, 2007

Jezična aerobika


Seneni nahod je nadloga, ki si žrtve rada izbira na cvetočih travnikih. Bosonoge sprehajalce, ko se z blazinicami prstov dotikajo visoko rastočih bilk. Prav tiste, ki so zaljubljeni v barvne kreacije na zeleni podlagi. Tako se nekega lepega dne z odprtega vrneš domov, pikast po hrbtu, s srbečimi očmi, ki bi si jih najraje iztaknil. Kot solzni pipi so, iz njih lije v potokih, kot tudi iz nosa. Zaradi dražečega ščegeta v žrelu neprenehoma telovadiš z jezikom, Mobitel nima pojma, kako se ga dobro razmiga. Stegovanje ven in noter, levo in desno je kvečjemu ogrevanje. Potem se začne aeorobika od znotraj. Zavihaš ga nazaj, kolikor gre, potem s konico po žrelu pišeš (ali rišeš), kar ti pride na misel, ali pa kaj takega, kar nočeš, da kdo prebere (vidi). Zasebnost je 100% zagotovljena, saj se zapis (slika) zbriše z vsakim požirkom sline. Slabost ustvarjanja je, da ne prežene razdraženosti. Srbi, kot da bi se ti po požiralniku gnetel roj mladih kobilic, ki se učijo odrivanja z zadnjima nožicama. Sicer je pa že nedelja, jutri pa začetek novega tedna.

3 Comments:

At 7:19 pop., Blogger Vanja said...

Aha, pa "odznotraj" te srbi pljučna votlina, da bi si najraje skozi usta porinil roko in se malo popraskal po pljućkih - če bi pač dosegel... Naj te potolažim: z leti je nahod vedno bolj blag!

 
At 8:00 pop., Blogger Špiklja said...

modra mati z mušjimi špegli - zakaj se mi zdi, da zanesljivi okrevanci pacientom gledajo naravnost v oči, brez vmesnega zatemnjenega stekla?

ta vrag me je prvič napadel šele lani, malo izvzetosti iz zelenega, pa bo ...

 
At 9:35 pop., Blogger Vanja said...

Špegli pomagajo, da cvetni prah ne zaide v oči!

 

Objavite komentar

<< Home