Obris vmesij

S pinceto si izpulim dlako nad očesom -

v obrvnem loku spijo vmesja

zrenja, ki se podvojena prebujajo

proti večeru.

Pomislim, koliko parnih odbojev

sem z leti že zradirala.

Do kdaj je nekdo mlad?

Brišem se in delam prostor

zase, kakršna še nisem.

Iz sebe vlečem preživeto,

kar včasih zaskeli.

Čudim se, koliko lepih dni pride

nenapovedanih.

Iz jutranje megle se rodi sončna slika

in kot za šalo razkadi sivost.

V spontani kretnji je vsa ljubezen,

ki jo premorem.

M. Maas, Waiting