Med mesom in okostji

Road tripi na morje, pozimi po kakšnih hribih, pustih avtocestah in proti soncu, ki se tam pod Črnim Kalom skriva za most, da se moraš v smeri proti Lj. obrnit nazaj, da ujameš barvno prelivanje med oblake, nanje se spomnim, kadar poslušam Leb i Sol. Te je imel takrat pogosto na lagerju, pa kakšne trše zadeve, meni neznane. In sem zaradi njih potovala dvojno. V občutek skozi okostje muzike, ki je nisem poznala, pa v razumevanje naju takrat, nikoli prozorno. Po svoje mi je bila ta dvojnost nahajanja med mesom in okostji všeč, ker mi še nekaj dni ni dala miru. Kadar ne veš, kam greš, tavanja naravno sodijo zraven. Z nepoznano muziko, ki ti pride v priprte oči, ko se ji zleknjen na sovoznikovem sedežu prepustiš, čeprav ni »tvoja« in ti je v redu, da te pelje po svoje, po ovinkih, drugam. Pa kakšna kavica na bencinski, ko je že mrak in dežuje …