Pomanjšaj se, da bosta dva

Nisem še slišala za Maruško, ki si ne bi raje rekla Maruša. Ška mora biti na dokumentih. Na indeksu na faksu npr., potem pa pred kakšnim izpitom profesor v ta veliki predavalnici naglas bere imena prijavljenih in se sam sebi zdiš kot telebajsek. Maruška. Z naglasom na a to ime zveni še bolj telebajskasto, in narobe. Sem ga morala popravit.

Drugim so -ška-ji kar všeč, vidim. Šalamun v pesmi History piše, kako je šel s svojo ženo Maruško v trgovino kupit mleko, da bi pil mleko, kar je history, say ljudje o tem govorijo. In da so Havaji super za ljubezen, ker so ljudje tam bosi, valovi visoki, zemlja potresna, v zraku pa sol in blag veter. Pozabi, da morski psi sem pa tja napadejo kakšnega surferja. Sicer je tudi mene marsikdo že klical -ška, zaradi domnevne ljubkosti, ki jo pomanjševalnice prinašajo. Razmišljam, če morebiti res prej nastaneta dva, če se (tudi sam) pomanjšaš. Hm.

In drži, da se, če nimaš otrok, čisto preveč ukvarjaš sam s sabo. Ššššššššš ....

P. S. To knjigo moram imeti. V kakšnem antikvariatu se jo gotovo še dobi.