nedelja, junij 08, 2014

Martinčkanje, mravljice in sadeži

Skozi mrežo vikendaške ležernosti gomazijo živalce, po katerih se ravnamo, kadar one ne posnemajo nas. Sonce pod kožo, veter v ušesih, skozi usta v grlo ... Ljubko, toplo, prebavljivo. Noči že malo pretople, skozi okno nabrekla luna upogiba svoje nevidne ročice, nas poboža po licih.



Ljubice

Imajo visoka ramena
in pretkane poglede
in zapeljive obraze
zaupanje hranijo v prsih
tam kjer se dviga zarja njihovih neder
da bi razgalila noč

imajo oči ki drobijo kamne
in nehotene nasmehe
za vsake sanje
viharje snežnih krikov
jezera golote
in izkoreninjene sence

verjeti jim moraš na poljub
in na besedo in na pogled
in jim poljube poljubljati

jaz odsevam samo tvoj obraz
velike viharje tvojega grla
vse to kar poznam in ne vem
.... 
Paul Éluard

 


0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home