torek, julij 08, 2014

Marmeladne

Kadar se prenasitim utrujajočih medčloveških odnosov, grem kuhat marmelado. Marelično, breskovo, malinovo, kosmuljino, danes prvič bananino.

Nekaj sproščujočega je v mešanju sadja, sokov sadov, ki so zrasli s pomočjo skrbnih rok. Rada imam skrbne ljudi. Ljudi, ki niso malomarni in jim je mar za drobne reči, ki potihem osrečujejo. Brez pompa. In harmoničen vonj domačnosti, ki napolni kuhinjo ob kuhanju marmelade.

Z lic si odmaknem neukrotljiv pramen las, ki me žgečka med mešanjem in gledam tanko zaveso, ki rahlo plapola v vetru. Sonce se prebija skozi oblake, betonske dvoriščne ploščice še vedno malo dišijo po dežju. Še šopek cvetlic bom nabrala z vrta in se prepustila šuštenju drevesnih vej ...

0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home