Danes sem spet nadpovprečno pisalno navdihnjena, zgolj za drobnarije, o čem večjem trenutno ne razmišljam, no, če že, zelo nestanovitno, zato bom raje počakala, da se ideja izbistri, do takrat lahko čivkam po malem v svoji ptičji hiški (krtinici, kurniku ...).
Poslušam The Raven gospoda Loua Reeda, po obrokih si pilim nohte, diham na balkonu, nekaj berem, nezbrano, in kmalu bo treba pogledati v oči nekaterim, ki so prisostvovali četrtkovi noči strganke z griča. No, ne bojim se jih, niti malo. Oblekla se bom v cvetlično opravo, od nog do glave, lasje mi bodo dišali po cvetočih divjih češnjah in pridno se bom nasmihala očitajočim oz. vprašujočim pogledom, če je izbruh sploh še aktualen. Včasih smo tudi diskretno prizanesljivi.

Po glavi se mi brez zaporedja podijo sekvence o zanemarljivih detajlih. Nekaj drži kot pribito: Kdor se še skregati ne zna, je mrzlokrven slabič. Brez dileme.

In prijeten vikend vsem, ki ste na morju. Vonj po cipresah in pinijah se naseljuje globoko v celinsko notranjost.