četrtek, julij 27, 2006


tiranija

na okenski polici zvoni mobitel
zlajnana melodija
jo je res sama nastavila?

ime ki kliče, je ne zanima
njegov glas je gumijast, ne paše mu
povedati nima nič, razen da mu je vroče
mandel + caramel lip-balm na mizi
ustnice pa že dolgo nepoljubljene
čarobni svinčnik riše sam
skoraj mrzla kava z okusom po gardenijah

sporazumevalno ropotalo še kar kašlja
ziblje se kot melonin krajec na vzbokli dlani
stopnjujoča sirena
iuiuiu
klicateljeva živčnost prasketa pod njenim stolom
zlobna čaka, če se bo iz displaya pokadilo
od jeze, nemoči
ena : nič da se bo
enkrat se mora

migetalo omaga
apno pogašeno
mir in
brenčanje mušjih kril v zavesnem labirintu

z lasmi spetimi v figo
- nekaj kodrov uporniško
štrli po svoje
v temi svojo goloto
prislanja na mrzel okvir vrat

s sapo in namišljenim prsnim mlekom
za seboj pušča sledi
po lakiranih podbojih