Tribute to Von Trier

Njegova brezkompromisnost me zadane v skrajni rob desne hemisfere. Svinčenost, ki spremlja njegove filme, je izvenmaternična, v gledalcu vzkali v nezaščitenem teritoriju. Včeraj sem si privoščila Lom valov, ne bom komentirala. Kar je dovolj močno, je neprekosljivo; besedni cirkus, ki naj bi razlagal, je nebiten. Ravnokar sem Trierov krog (zazdaj) sklenila z Medeo. Občudujem ga. Z zadnjimi nekaj fičniki, ki se mi valjajo po torbah, bi ga peljala na citrusov sladoled, nekam k vodi.