"the man is a liability"

The Tulse Luper Suitcases: The Moab Story

Nedeljska tlaka, ki nam jo je naložil gospod Greenaway. Me zanima, koliko nas ob ekranih vzdrži polni dve uri. Da se ne bi napačno razumeli; zaljubljena sem v njegovo vizualno ekstravaganco, idejno eksperimentiranje, egocentričnost in dvojajčno metaforiko, a z vsem tem res ni nizkokalorična sladica za po kosilu, s tem naslovom sploh ne. Na začetku vidim, da je za glasbeno podlago zaslužen naše gore list, skladatelj Borut Kržišnik – čestitke.

Uvodna scenska zamisel in epizodno dogajanje spominjata na Trierov Dogville (tam so v igri prizori), tudi tematsko sem med njima potegnila nekaj vzporednic. Nekajkrat sem film ustavila, vmes odstrigla preširoke kavbojke, ki bodo zdaj mini krilo nizko na bokih za čez ¾ žabe z gamašami in allstarkami, in opazila, da je za pisalno mizo preveč prahu; drobne kitke se pletejo iz pajčevin --- drugače pa si želim, da bi kdaj tudi sama posnela tako mnogoplasten in razkoščičen konstrukt.

Tole sem si mimogrede zapisala (prevedla):

Luper se je primerjal s polžem. Polž se zanaša nase, s seboj nosi svojo hiško, kovček in svojo ječo. Živi lahko skoraj kjerkoli, kjer je okolje vsaj malo vlažno in kjer ni presvetlo. Rad ima mesečino: idealni jetniški pogoji. Po njegovem so polži katalizatorjji sveta, odgovorni za čiščenje planeta. So tudi ultimativni buržuji; vedno živijo v svojem domku, ki se lahko nahaja kjerkoli. Luperjev dom je namreč njegov kovček / polževa hišica.

* fotka je iz Kržišnikove strani