r i b i č k a

15:44, dežuje in temno je,
kakor da bi se dan s toplo deko ovijal v planinski večer
naslonjena na steno iz pisanih bonbonov
ki se z izmeničnimi kopelmi vroče-hladnih slutenj
mojega hrbtnega hrama
topijo eden za drugim
pokajo
čokolada mezi po koži
ko v nalivu muzike lovim tvoj
glas
se ribe v dežju držijo bridkega dna?
bom trnek namočila še globlje
skozi okno
mogoče ze zapiči vate tam spodaj
med ozelenelimi kamenčki
radijskih valov
na kolenih gugam feov desperado tonic water
premehurčkast za današnji petek
zebe v jezik
igličasto izkristaliziran
na fotki zadaj avtor akutno zapeljiv
da se ni potikal po namočenem sadovnjaku?
za zaprtimi usti med zobmi skoraj gotovo skriva
jabolčni pecelj, dva
vaba za ribičke
spremna beseda njegovega denisa
ni niti malo sadovnjaška
preden bi denis, katerekoli matere že,
dobil prost vstop v raj,
bi moral vsaj tri tedne trenirati
zalivanje sadja
ob tem se vprašam,
kakšna riba si -
ostrozob
trgaš modrce?
z mrzlim USB ključem
na katerem še vedno nič ni,
drsim po spodnji ustnici
brezbeseden kovinski okus
vabi na sprehod v dežju