ponedeljek, oktober 16, 2006

multilingual

Že po uvodnem srečanju navdušena nad arabščino. Zanimiva predavateljica, rojena v Kairu, jezikoslovka, ki je arabščino doštudirala v materni deželi in nas ni zastrašila (kar nekateri zelo radi, kot da svojega znanja ne želijo prenašati naprej), temveč na slikovit način vzpodbudila in podžgala naše zanimanje. Zavedam se, da ne bo lahko, ampak volja je močna in da, tudi Koran bi z veseljem enkrat prebrala v originalu (diploma iz arabske filozofije pa se tudi ne sliši slabo). Povedala nam je, kje vse se arabščina uporablja, predstavila današnjo sliko vloge islamskih žensk, ki jo vedno znova šokira – rapidno se slabša, razložila nekaj o njihovi vsesplošni zrevoltiranosti in čemu se sploh še zakrivajo. Že dolgo nisem tako zavzeto poslušala zgodb o npr. prerokih, o Mohamedu, potem o današnji pisavi, ki izhaja iz 6. stol., izkristalizirala se je že v predislamskem času in ima ožjo, sodobnejšo leksiko od starejše ~ ko so npr. za leva, kamelo ali vodo poznali do 500 različnih besed. Razvejana leksika, polisemija, je tudi sicer ena težjih značilnosti jezika. Piše se iz desne proti levi, samo soglasnike, katerih je 28. Infinitiva ne poznajo, za izhodišče vzamejo 3.os. edn., m. spol. Dvojino poznajo, govorijo ogromno najrazličnejših dialektov, ki jih kombinirajo tudi v knjižnjem, akademskem jeziku. Spada pod semitske jezike. Žal se v 3. letih ne bomo učili kaligrafije, ki me že od nekdaj fascinira; kdaj drugič, obstajajo tečaji samo za to. »Kot je modrost Rimljanov v pameti, Grkov v duši, Indijcev v fantaziji, je modrost Arabcev v lepoti njihovega jezika,« je ponosno rekla ta gospa, ki je ena redkih strokovnjakinj za arabščino pri nas. Mornar pravi, da je neka njegova znanka študirala azijske + afriške jezike in je bila očarana nad arabščino, a jo je minilo, ko je kasneje eno leto živela v Aleksandriji. No, pustimo se presenetiti. Kaže zelo dobro in ni nas malo, ki bi se je radi naučili.

adijo = ma'assalama


*za hec