petek, oktober 13, 2006

Sklenjen krog


Ob predaji svojih včasih fanatično sčrtanih, včasih šlampasto scefranih dramskih tekstov naslednici, me malo stisne v grlu. Slovo od prve vrste v dvorani, od jutranjih turških kavic, ki jih najbolje skuha Asima, Perotovih višnja / marelica zavitkov iz šišenske pekarne (»če so res poceni, pa dobri«, je opravičeval svojo dobrodušnost, ko je prinesel zajtrk za vso ekipo), od mnogih uric skupnega branja, dretja, čakanja, frustracij, tudi kako nadčloveško izkustvo, transcendentni faktor je kdaj završal nad nami. Prostor preperelih skušnjav in vse kar se v njem ni zgodilo, zaseda poseben del v mojem trezorju dragocenosti.

Z arhiviranjem kar nekaj razcvetenih skript, katerih besede sem poznala skoraj na pamet, najdem po platnicah načečkane Strniševe verze (ki sem jih na vajah prepisovala iz Jerinih bukel), s katerimi se patetično (morda začasno) poslavljam od teatrskega poglavja.

»U m e t n i k

V globini sobe sedi mož.
V njegovih prsih visi moč.
Težka visi na mreži žil
in trza kakor majhen bik.

Sedi samoten kot žival,
z rokami kot prekopi sanj.
V lobanji v temni kupoli
rumeni ptič možgan visi.

Mož strmi v mizo in iz nje
kakor drevo mu raste svet.
V vejah drevesa visi meč,
v njegovem vrhu mesec rdeč.

V mrak mimo okna pada dan,
kot bela krogla v prazen dan.
V sobi je zmeraj bolj temno,
meč tiho udarja ob drevo.«

Ta, ki ni bil prah in se vanj ni povrnil.


6 Comments:

At 1:03 dop., Blogger Anžej said...

Maruša.

Nikoli nepremišljeno ne podlegam smernicam, ki so del pop-kulture. Čeprav se zdi ta trditev skoraj paradoksalna z delom, ki ga opravljam, je resnica zunaj ekrana in daleč od odra ravno v izogibanju popularnim in trendsetterskim smernicam, s katerimi nas okupirajo iz meseca v mesec. Blog je še ena izmed novodobnih pogruntavščin, ki so ušle moji pozornosti, čeprav se to, kot veš, od bodočega "zmedenega" filozofa že skorajda pričakuje. Pa sem na koncu le podlegel. Zakaj?
Ravno v pogovoru s teboj sem zaznal izjemno pomembno trditev. Na temo tega, da smo vsi med seboj nekako čudežno povezani, si odgovorila: "Vse je med seboj povezano. Samo odprt in pripravljen moraš biti to sprejeti." V duhu odprtosti sem pri sebi sklenil opraviti znanstveni preizkus in najprej preveriti, kako se blogov lotevajo v ti. popularni kulturi in poiskati razlog, zakaj sem zavračal povabila različnih medijskih hiš, da bi ga pričel pisati tudi sam. Ko sem preletel nekaj nebuloznih puhlic, ki jih zapisujejo tako imenovani "estradniki", sem se znova opomnil, zakaj se po nastopih raje umaknem domov. Umaknil sem se v svet, ki ga bolje razumem. Ki nosi referenco in ni le simulakrum brezmiselne promocije. Pričel sem z branjem tvojih blogov. In poglej koliko je ura sedaj. Da si pametno dekle, je moja vedno bolj izkušena intuicija že prepoznala po prvem pogovoru. Da dobro in globoko razmišljaš tudi vem. Primerjava z Zadie Smith pa nobeni izmed vaju ne dela krivice. Ne bom si laskal in obetal, da bodo moji blogi dosegali tvojo raven in vendar so me ravno tvoja razmišljanja navdahnila in vzpodbudila, da delim tudi svoje misli s širnim svetom. Verjetno bom večino časa pisal sam sebi. In se pogovarjal s seboj. Pa vendar .. dobrodošla na obisk.
Kaj je lahko lepšega kot takšen navdih, Maruša? Zato nikakor ne občuti cmoka v grlu, ko predajaš lovoriko svojega dela. Dala si vse, kar si v tistem trenutku lahko. Sebe, svojo kreativnost, svoj ponos. In to je največ, kar sploh lahko komur koli daš.

 
At 9:54 dop., Blogger Zvita said...

:) sošolska sentimenetalnost že kali semena

mirta lepše diši od lovorike

dobrodošel

 
At 9:57 dop., Blogger Zvita said...

*brez odvečnega -e- menda še vzbrsti

in malo sem preletela kunstbody, cedi sline, ne samo po tržnicah

 
At 2:53 pop., Anonymous Brutus Maximus said...

Sem res zamudil tvojo igro? Nočem verjet. Tako prijetno sem se že videl nekje na robu vrste kako uživam v igri Vsemogočne Zvite ...
Morda še ujamem zadnjo predstavo v slovo?

 
At 3:44 pop., Blogger Zvita said...

"Ab imo pectore", stari volk. In vrana bo naprej vznemirjala.

Zakaj me pogreje, ko se oglasiš (kot da si tisti izgubljeni volk)? Fantazija ne odneha, stekla lisica.

Če nimaš nič s tem ... prezri koprenaste stebre, sam si kriv z zavajajočimi antičnimi namigovanji.

Sicer pa nekaj listam med grškimi bogovi, panteon ne da miru. In tračanska boginja lune in lova Bendis. In rada bi že znala brati staro grščino.

 
At 4:09 pop., Anonymous Brutus Maximus said...

Grrr, dvomim, da si kdaj videla, kako mi slina teče po zobeh.
Kot kaže tudi jaz ne bom imel takšne prilike tako zlahka :)

 

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home