Ljudska (balkonski pogovor med mamo, 79 let, in sinom, 56 let)

M: Treba tmle mau travo pokosit.
S: Pust travo, nej rase.
M: A res? (razburjeno) A u gmajn nej tud kr rase usepouprek?! Nč listja pograbt, grmovja postrižt, a? Golazen se pa redi. Sama bolezen.
S: O trau sm govoru.
M: Pa tmle gor, kje učas blo tko lepo? Kr poglej kašn je! (spakovaje se) Pt! Zanikrna džungla.
S: Nej rase.
M: Ti si pa tud mau tole brado postriž, si k en bedanc.
S: Nej rase.


---


2. del: Kdo ima zadnjo besedo

M: Še nekej. Televizija se tkole prtiska. Cp in konc.
S: Ja, ja.
M: Ja, ne pa s ceumu prstam. Cp, cp, cp.
S: Dalinc je pokvarjen. Ti tega še nis pogruntala.
M: Na usak številk use piše. 1 je za program ena, 2 za program dva, 3 za program tri, 4 za program štir.
S: Dobr, da zdej vem. Pa 5?
M: Še usak, k je naštelou televizijo, mu je tud delala.
S: Če se pokvar, pa neha delat.
M: Špegle dej gor, k prtiskaš. Pa očed se!