Goreti pod nogami
Rdeče številke na budilki utripajo 09:21. Zaprl je vrata in odšel v službo. Zaupano mi je stanovanje visoko nad asfaltno ploščadjo, s katere se v soncu zjutraj svetlikajo parkirana rdeče-modro-črna vozila. Še eno uro sem nameravala spati, a sem preveč zbujena. Nič muzike. Sinočnji ciganski koncert je bil simpatičen. Muzičari, ki še niso podlegli "slavi". S prve vrste sva se jim pustila zvleči na oder. Okej, umetno (na)kurjenje, a naj bo.
Na kuhinjskem pultu me čaka marelični štrudelj. Kmalu bo zadišalo po kavi. Postlala bom posteljo in kot pridna gospodinja, ki je to stanovanje nima, pospravila posodo še od prejšnjega dne. Počutim se kot na obisku v newyorškem hotelu Chelsea, kjer je bivala boemska klientela tipa Jimmy Hendrix, Arthur Miller, Sid Vicious, Bob Dylan, Mark Twain, Leonard Cohen ... Blok ni tako atraktiven, na nikaršen način, a verižno odraža čas, v katerem se še samski moški zatekajo v čudna samotarjenja (polna nočnih znanstvenih poskusov – imela sem čast biti prva očividka zanimivih eksperimentov; zdaj vem, da vse materije stalno vibrirajo). Zrak diši po ljubljanskih hribčkih.
Na osmih policah tik ob postelji lično zložene knjige. Vmes le zvočnik domačega sound systema. Na vrhu najvišje dodaten kup tistih, ki ne sodijo v njegovo zbirko. Izobčenke. Slike. Kipci. Ure. Kaktusi in še neka pol drevo pol rastlina reč. Kasete. Vinilke. Cedeji. Dvdeji. Glasbila. Na mizi skodelica, potiskana z notami. Na postelji si manem oči.
Z druge police v oči bode knjiga Punk pod Slovenci. S četrte drobna Rhythmanalysis, pod njo Darwinova evolucija. V peti polici rumeno barvno skalo nietzschejade kazi rjavi Bergson.
Počasi sem bom priklopila v dan. Tuširanje z Axe Snake peel. Kapljica moškega after shavea na vrat. Kasneje obisk prijaznega gospoda v SMG-ju, ki ima zame video posnetek Lorencijevega Epa o Gilgamešu. Na predstavitvi seminarske bom kolegom zavrtela nekaj izsekov. S seboj imam rezervne čevlje. V balerinkah z deteljicami ne pridem prav daleč, danes pa bo treba še marsikam. Najprej na predavanje, zaradi katerega sem tu prespala. Da sem blizu. Odprtih ušes in oči.
Na kuhinjskem pultu me čaka marelični štrudelj. Kmalu bo zadišalo po kavi. Postlala bom posteljo in kot pridna gospodinja, ki je to stanovanje nima, pospravila posodo še od prejšnjega dne. Počutim se kot na obisku v newyorškem hotelu Chelsea, kjer je bivala boemska klientela tipa Jimmy Hendrix, Arthur Miller, Sid Vicious, Bob Dylan, Mark Twain, Leonard Cohen ... Blok ni tako atraktiven, na nikaršen način, a verižno odraža čas, v katerem se še samski moški zatekajo v čudna samotarjenja (polna nočnih znanstvenih poskusov – imela sem čast biti prva očividka zanimivih eksperimentov; zdaj vem, da vse materije stalno vibrirajo). Zrak diši po ljubljanskih hribčkih.
Na osmih policah tik ob postelji lično zložene knjige. Vmes le zvočnik domačega sound systema. Na vrhu najvišje dodaten kup tistih, ki ne sodijo v njegovo zbirko. Izobčenke. Slike. Kipci. Ure. Kaktusi in še neka pol drevo pol rastlina reč. Kasete. Vinilke. Cedeji. Dvdeji. Glasbila. Na mizi skodelica, potiskana z notami. Na postelji si manem oči.
Z druge police v oči bode knjiga Punk pod Slovenci. S četrte drobna Rhythmanalysis, pod njo Darwinova evolucija. V peti polici rumeno barvno skalo nietzschejade kazi rjavi Bergson.
Počasi sem bom priklopila v dan. Tuširanje z Axe Snake peel. Kapljica moškega after shavea na vrat. Kasneje obisk prijaznega gospoda v SMG-ju, ki ima zame video posnetek Lorencijevega Epa o Gilgamešu. Na predstavitvi seminarske bom kolegom zavrtela nekaj izsekov. S seboj imam rezervne čevlje. V balerinkah z deteljicami ne pridem prav daleč, danes pa bo treba še marsikam. Najprej na predavanje, zaradi katerega sem tu prespala. Da sem blizu. Odprtih ušes in oči.
2 Comments:
:))
Takoj, ko dam skozi to maturo, si preberem že enkrat ta Ep o Gilgamešu!
Objavite komentar
<< Home