sobota, april 21, 2007

V nedogled

"The past is a foreign country: they do things differently there."
~ The Go-Between, L.P. Hartley
Kadarkoli kjerkoli prenočim, se mi zruši ritem. Sestopim v tuje prostore, vsak od njih je zgodba zase. Noč drugje, trije dezorientirani dnevi doma. Tako gre to.
(* Ritem je od-časa-do-časa treba strgati. Da majhnim opravkom, ki so del tebe in jih imaš rad, spet lahko pripišeš smisel.)

Martinčkanje na balkonu, s Tujcem v naročju. Berem ga drugič. Mislim, da večina t.i. klasike ni primerno srednješolsko čtivo. Premladim bralcem vsiljujejo literaturo, ki zahteva svoj čas in udobno ležišče na perutih razpoložljivosti. Po avtorjih kot so Camus, Kafka, Joyce, Proust ipd. je treba poseči samoiniciativno. Ko te pokličejo. Le takrat si imaš z njimi kaj izmenjati. Če jim nimaš ničesar ponuditi (vsakega pisca zanima mnenje bralcev), ti tudi sami svojih zgodb ne bodo zaupali na način, ki ostane v spominu, še prej pa seveda doprinese k senzaciji sočasne izmenjave. Pred desetimi leti so mi namreč šli skozi eno oko noter, skozi drugo ven. Kratko potovanje, ki so ga zapolkrožili skozme, ni bilo niti v čast njim niti v moje veselje. Srednješolcem bi lahko v branje predlagali npr. sočnejša dela Vitomila Zupana, Kurta Vonneguta, Anaїs Nin, Vladimirja Nabokova, L.P. Hartleya, Henrya Millerja. Da bi jim nabrbončili tek, zintrigirali njihovo valovito domišljijo, da bi si sploh zaželela pokukati še kam drugam.

Camus je v naročju sedemindvajsetletnice popolnoma drugi Camus od tistega, ki ga zmrdovaje prebira sedemnajstletnica, ki se ji mudi na zmenek.

Lopatke in kanglice nam vendarle služijo v nedogled. Igre z zemljo in vodo ostajajo zanimive. Zrela doba. Kaj to pomeni?
( ~ mogoče čas, ko si nehaš nohte lakirati z oranžnordečo?! ~)

5 Comments:

At 9:21 pop., Blogger skrivnosti gozda, rek & gorá said...

Zrela doba? Morda spoznanje v obliki trčenja v zid, da je pred teboj manj časa, kot ga je že za teboj. Spoznanje, ki ne mine brez posledic ...

L.P. Hartley, ljuba in le za posebne priložnosti uporabljena uvodna misel za nekoga, ki se ukvarja z zgodovino in sanja o potovanjih s časovnim strojem.

Razen Kugyjevih zbranih del leposlovja že tri leta ni bilo na jedilniku.

 
At 9:36 pop., Blogger skrivnosti gozda, rek & gorá said...

Esej 150 stopinj v drugo smer.

"The British novelist, L S Hartley, made the following comment about history: "The past is a foreign country: they do things differently there. [klik]"

 
At 9:53 dop., Blogger Lukka said...

Mah, vprašanje je, kar je sploh namen sestavljalca kurikula. Glede na to, da upravljalec preusmerja dijake k naravoslovnim in tehničnim študijem, je mogoče "napačna" izbira literature edina "prava" ;)

Jaz bi sicer postavil tako: naj si preberejo 2000 strani povsem po svoji izbiri (saj smo vendar preživeli diktat moderne),poleg tega pa naj predelajo standardni učbenik s kratkimi povzetki izbranih klasičnih tekstov, da ne bojo izpadli tupci, če jih bo kdo kdaj kaj vprašal.

 
At 10:14 dop., Blogger Zvita said...

mhm, nisem pomislila na to. verjetno nekaj je na tem.

tvoj predlog ni slab. tisti z nekaj bralnega erosa bi tako, prek povzetkov, verjetno posegli tudi po celotnih verzijah in odnos do knjig ohranili, celo oplemenitili tudi ob nadaljnjem študiju in naprej ...

zdi se mi, da bi 2000 izbirnih strani zelo obudilo stripovsko literaturo

 
At 8:15 pop., Blogger skrivnosti gozda, rek & gorá said...

Teh 50 knjig trikratno odtehta katerikoli program katerekoli slovenske fakultete.

Za piko na "i" in dokončno osvoboditev pa še ...

 

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home