Vse teče

Še nikoli se nisem tako zlahka polulala v plastični kozarček, kot danes zjutraj, na sistematskem pregledu. Nisem imela občutka, da me kdo štopa, medtem ko z ravnilom enakomerno udarja po robu lijaka, v katerem se za vzpodbudo pretaka voda. Niti kapljica ni zaman stekla v straniščno grlo, toplo juhico sem zapakirala in oddala gospe v beli halji. Tudi odvzem krvi ni bil problematičen. Tekočinska fluktacija.


»Med telesom in telesom ni ničesar,
ničesar, razen mene.
To ni stanje,
ni predmet,
niti duša
niti dejanje,
še manj praznina bitja ...
Ne posedujem sebe,
toda ničesar ni razen mene in nikogar,
nobenega možnega srečanja z drugim;
kar sem, je brez razlike
in nasprotovanja,
popolno vsiljenje telesa prav povsod.«
~ A. Artaud

Včasih za lahko noč prisluhnem vrtinčenju telesnih tokov. V spremljavi vetra, ki se zaletava v okensko šipo, uspava.