Ključne besede

Po nekaj stresnih izpitnih dneh, se lažje diha. Samo še dva sta pred mano, plus jeseni neobvezna lingvistična. Zadovoljna z dosedanjim rezultatom, nisem si mislila, da mi ne bo vseeno, če dobim osmico. Nikoli nisem bila zapiflana, zdaj postajam oz. si želim največ; desetke so pač pogonsko sredstvo. Še vedno sem nesistematična in, kot je danes povedala Tόthova, neprecizna. Animal metaphysicum, kaj hočemo. Se že še privadimo izluščevanja.

Mladi mucki v naročju, prijetno sonce na razgaljeni koži, gozd. Koncentracija cvetnega prahu ni več moteča, sosedove češnje v velikosti malih paradižnikov pašejo h kavi. Mirno lahko dan, dva, berem, karkoli si zaželim (in tega ni malo), pogledam par filmov. Kopala bi se v smaragdnem jezeru. Rada bi združila potovanje s počitniškim zaslužkom, jug Francije, Istanbul, Egipt – zaradi jezika. Še nič določenega. Nick Cave ima rad Strindberga (tegale že res dolgo nisem videla, nič manj vabljivo, sploh Kyliein Aussie naglas).

Po Cornwallu bi se potikala. Z vikendaško torbo čez ramena in fotoaparatom v njej. In sovo bi udomačila, da bi zjutraj kdaj pa kdaj prifrfotala na zajtrk z roke.

Lezi, odlično

v miru gozda bi mi Cave

voljno izluščeval z roke