Time-out

Klimt, Mermaids

Zalotim se, ko obojestransko potiskane liste obračam kot delavka za trakom. Avtomatično določim normo za obračanje strani in nestrpno mečkam desni rob, ko vsebina katere zahteva več časa, se ne dovoli zasukati. Hobbesa in Locka oblečem v afriška ribiča, ki se z nasmehi do ušes v čolnih vračata k obali. Z dobrim ulovom nahranita številna lačna usteca, lepša od ribjih, pravično si porazdelijo tudi dobiček od skromne prodaje. V bistvu gre za neke vrste ubranost naravnega stanja. --- Lunasto bela desnica robotsko obratuje dalje. Stran za stranjo. Time-out. V kopalnici se nagnem čez kad in hladni vodi pustim, da poživi krvni obtok pod razbeljeno kožo zapestij. Razbistritev ... šeee ... Bolj odprem pipo, pod močan curek spustim še vrat. Tanki potočki stečejo kroginkrog glave, zmočijo lase ... paše ... Našamponiram jih, da se spenijo kot visoki morski valovi, ko sekajo gladino. Po limonah diši. Sklonjeni se mi zavrti v glavi; miže se spomnim, kako je Ezekielu zjutraj med božanjem v roki ostala dolga, rdeča kitka. Zasmeji se, očitno ni bilo prvič, in mi pokaže še eno, tanko kačico, ki mi zvita leži pod trebuhom. Potegnem še sama, izpadajo kot da bi se zdravila s kemoterapijo. Ihtavo vstanem iz postelje in si pred ogledalom z glave potrgam še druge. Preklinjam frizuro, ki naju je minulo noč grobo žgečkala. Kar nisem mogla izpuliti, sem postrigla, zraven še pol svojih las. Skubljenje se je končalo kaj hitro, rezultat je bil komičen. Ezekiel mi stopi za hrbet in prasne, da si ni misli, da imamo belke tako smešne lase. S solzami smehojoka mu zmočim kolena. --- Na obraz si nanesem tri pike olivne kreme iz še zaprte embalaže. Zdaj sem kot nova. Še par kapelj baby olja za definicijo kodrov, da se v vetru na balkonu ne posušijo kot zapuščena trta. Za vrtom bom poslušala morje.