sreda, junij 06, 2007

Žig: - NEUPORABNO -


Rada srečujem ljudi, ki življenja ne jemljejo izključno po liniji najmanjšega upora. Ni naključje, da veliko teh prihaja iz vzpodbudnih okolij; mislim ljudi, ki so postali tvornejši člani družbe, v veliki meri zahvaljujoč se starševski vzgoji. Zelo pomembno je, kaj starši otroku lahko nudijo. Zdi se mi, da se v dandanašnjih razmerah že medsebojna ljubezen in partnersko spoštovanje štejeta za presežek. To je še vedno veliko premalo.

Četudi otrok odrašča v ljubečem gnezdecu, to še ne pomeni, da ga bodo starši znali usmerjati, mu nuditi najboljše. Tu ne namigujem na finančno preskrbljenost, to bi bilo že utopično, niti se mi ne zdi, da je nujno potrebna; osnovna že, predpogoj za zagotovitev dostojnega preživetja, več od tega pa ali pripomore k boljšemu ali pa k slabšemu. Poznam oboje. Otroke premožnih staršev, ki so brez njihove denarnice izgubljeni, smešno razvajeni in letargični. Nemotivirani, češ, čemu bi se trudil, saj bom želeno itak dobil. In obratno, tiste iz finančno manj sposobnih družin, ki so trdno odločeni, da se prebijejo čisto k (lastnemu) vrhu, samozavestni in osupljivo močni. Ne gre samo za denar. Pomembno je intelektualno ozadje. Razgledanost, izkušenost, sproščenost, tolerantnost. Zainteresiranost, da svojim otrokom nudiš največ, jih soočiš s čimprejšnjo svobodomiselnostjo, njihova stopala usmeriš k pozitivnim ciljem. Starši so otroku za vzgled; karkršno obzorje mu predočijo, po takšnem bo skiciral svojega. Seveda obstajajo deviacije, vsega se ne da predvideti. Poznamo izjeme iz obeh front. Torej zdrava, sijoča jabolka, padla z ranjenih, skoraj odmrlih dreves, in gnila, črviva, z najlepših jablan. Človekova zavest ima pri izoblikovanju osebnosti verjetno največjo vlogo in ta ni nujno odvisna od starševskih predispozicij. V času odraščanja se oseba s trdno voljo, četudi izpostavljena mnogim barikadam in nemarnostim, lahko odloči, da se, vkolikor je zase odgovorna sama, temu na daleč izogne; saj je na svoji koži izkusila bolečino, ponižujoče teptanje. Lažje pa je nizkotnostim podleči, jih pogoltniti, zaliti, prekriti z istim, celo še slabšim, saj ti ne pride več do živega; živo je že razpadlo, nadaljni razkroj je pač najnaravnejši organski proces. Tadva ekstrema najbolj tipizirata naše okolje. Skoraj neizpodbitna odločenost za preseganje samega sebe, v minimalnem številu, ter popolna ravnodušnost na drugi strani, propadanje, bolezen številnih.

Včasih opazujem mlade družine iz naše okolice. Starši med seboj ne govorijo, otroci se potikajo naokrog in žicajo za sladkarije, dokler jih mama s cigareto v ustih ne odvleče domov, jim primaže dve okrog ušes in gre gledat telenovelo. Očka je na fuzbalu, v bifeju, ali na oknu pokadi džoint, dva. Mamo čez nekaj dni vidim z obvezanim očesom, sosedu z nasmeškom pove, da je izzivala šefa. Je to ciljna skupina mladih, ki so z vseh strani bombandirani, naj se vendarle bolj entuziastično razmnožujejo? Kdo pomisli na to, kaj taki ljudje lahko nudijo svojemu naraščaju? Si tega želimo? Spravljati k življenju nedolžna bitja, ki so ob rojstvu obsojena na bedo in razčlovečenje? Mislim, da bi morali biti z zahtevo po večji rodnosti malo previdnejši. Se morda najprej posvetiti ljudem, od katerih se starševstvo pričakuje. Tu vendarle gre za začaran krog; ti, ki so že zastrupljeni, bodo zastrupljevali tudi svoje naslednike. Kako izboljšati sedanjo situacijo? Za začetek nekaj kritičnosti, od človeka do človeka, volje do čim boljšega zase – kar si vsak zasluži. Ni vse tako monotono, kot je videti skozi oči, kalne od jebivetrstva. Najprej bi bil potreben sirkov piling za vse, ki že dolgo niso odstranili odmrlih celic. Si postaviti cilje, iz dneva v dan kakšnega več. Verjeti vase, ker je presenečenje nad samim seboj – ko ti uspe nekaj, o čemer še sanjati nisi upal, fenomenalno. Glede partnerstva pa nekaj pozitvne izbirčnosti. Stisne me, ko vidim, kako histerično se ljudje združujejo, da le niso sami. Praznina ne bo nikoli zapolnila praznine. Dvojna bo kvečjemu proizvedla trojno. Vse do absolutnega izpraznenja. Koliko ljudi se vpraša, kaj jim človek lahko da, preden mu slečejo spodnje perilo? Kakšna so merila za stikanje?

Po mojem je ključ v kvaliteti, ne kvantiteti. Četudi smo maloštevilen narod, naj bo ta tvoren, konstruktiven. Majhne odličnosti ponavadi zlahka premagajo velike majhnosti. Tako pač je, v velikoserijskih produkcijah nastane toliko več delov z napako. Ožigosanih z: "neuporabno".

7 Comments:

At 9:50 pop., Blogger Brut said...

Na moje neizmerno veselje so dovolj majhni otroci tako neoskrunjeni, da jih lahko naključni mimoidoči z navihanim pogledom spravi v fantastično hihitanje in jim pusti toplejšo sled kot npr. njihovi hladni starši.

 
At 11:26 pop., Blogger Zvita said...

komentar sami sebi, ker mi ga Sloterdijk verjetno ne bo privoščil

"Dandanes so govori o upanju samo cinični izdelki. Kdor hoče voditi agresivno kampanjo upanja, spada v sosestvo tistega nemškega pisca uvodnikov, ki je po dogodku v Černobilu menda izjavil: "Življenje je neokusno. Gre preprosto naprej." Enako bi lahko prepričljivo rekli tudi za upanje, o katerem prav tako upravičeno trdijo, da spada k življenju. Edino, kar pomaga upanju pri njegovi mrtvaški zvezi z nepoboljšljivim, še naprej trajajočim življenjem, je nepopustljiva diskretnost. Osebna upanja moramo v prihodnje podvreči spovedni molčečnosti in ob javno izgovorjenih upanjih zagroziti z zaporom. Kdor se dajnsko navdaja z upanji, naj jih, tako globoko kot je le mogoče, zakoplje vase - kajti samo kot tihe sile bodo v pomoč; samo take se ne bodo vmešavale v vzročne nize, ki vodijo v katastrofe; samo tako ne bodo prispevala k mobilizaciji projektov, ki so v nasprotju z boljšo vednostjo; samo tako bodo postala življenjske sile, ki podpirajo individue in jih nosijo čez prepade, čez katere so zgrajeni dnevni svetovi."

~ iz njegovega Evrotaoizma

 
At 11:53 dop., Blogger skrivnosti gozda, rek & gorá said...

Klik.

Kolega je izumil pojem "kranjska ovca", ki je rezultat tukajšnjega izobraževanja, medijskega prostora in življenja v tej družbi.

Morda kdaj več o apatiji, ki je to le na prvi pogled, v resnici gre za osvoboditev. Tudi Mazzini je utihnil, kdo bi rekel, da je postal apatičen. Ne, zastavil si je le drugačne cilje.

 
At 12:24 pop., Blogger Zvita said...

posredovani link je kljub nekaj duhovitostim zgolj brezplodna samoironija, ne vem, če se avtor tega zaveda

z zasmehovanjem pač še ničesar ne doprineseš

 
At 1:06 pop., Blogger skrivnosti gozda, rek & gorá said...

Družbi in sebi doprineseš največ s spreminjanjem sebe, spreminjanje družbe in drugih je bolj ali manj jalovo početje, tja do 35. ali 40. leta to spoznajo vsi.

A to spoznanje ni apatija, pač pa le uglasitev z realnostjo.

Pozicija: družbo, v kateri živim, opazujem, a nimam najmanjše želje posegati vanjo in jo spreminjati, razen posredno z delom, ki me veseli in izpolnjuje.

(minili so časi, ko sem se sekiral za probleme drugih in se šel družbeni aktivizem - faber est suae quisque fortunae)

 
At 6:06 pop., Blogger skrivnosti gozda, rek & gorá said...

"Po mojem je ključ v kvaliteti, ne kvantiteti. Četudi smo maloštevilen narod, naj bo ta tvoren, konstruktiven. Majhne odličnosti ponavadi zlahka premagajo velike majhnosti. Tako pač je, v velikoserijskih produkcijah nastane toliko več delov z napako. Ožigosanih z: "neuporabno"."

Razmislil o gornjem, ne strinjam se. Za presežke rabiš najprej količino, naj ilustriram s peskom. :))

Kako visok kup peska lahko nasuješ z enim kubikom ali stotimi (vrh kupa je dosegljivi presežek)? Slovenija je premajhna, prezaprta, premalo prevetrena, s premalo konkurence, da bi se v njej (razen izjemoma) lahko pojavljali kakšni presežki.

Kdor sam stremi k presežkom, tu nima pogojev, saj je prelahko postati najboljši v domačem, premajhnem kurniku.

Skratka, ravno obratno je, majhnost pogojuje povprečnost. Natanko tako, kot je napisal Mazzini.

 
At 1:14 dop., Blogger ahim said...

haben oder sein? deziluzioniran "haben" kot življenjski modus prevladuje... ko bi le poznal sirkov piling... zaenkrat preostane le, da ga vsak uporabi na sebi... manjšina, ki na srečo obstaja in čuti to potrebo.

 

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home