Čakajoč na - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Zagozdena v godotovsko čakanje, prepuščena usnjeni stihiji. Na hrbet si oprta stol in se odpravi na pot, v naravo, kjer ritualno ljubimka sama s seboj. Je izkoriščevalka in ponižanka hkrati, laja in cvili, liže si rane. Je tudi Vladimira in njena soseda Estragona, štiroje na en mah. Si poje in pleše, je veter, transparentna drevesna senca in noč, ki se spušča nad zelenje. Je vse, a še bolj nič, ko se s petami suva v mehko zadje. S seboj ima jabolka, ki jih na vrvicah zaluča visoko v krošnje. Un-luckily med obredom ne uspe splezati do vrha, veje se ji lomijo pod premehkimi stopali. Ko zaskovikajo sove, pospravi svojo kramo in gre, odkoder je prišla, da bo drugi dan lahko ponovila vajo in ugriznila v sadež z vrha.