četrtek, avgust 02, 2007

Čakajoč na - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Zagozdena v godotovsko čakanje, prepuščena usnjeni stihiji. Na hrbet si oprta stol in se odpravi na pot, v naravo, kjer ritualno ljubimka sama s seboj. Je izkoriščevalka in ponižanka hkrati, laja in cvili, liže si rane. Je tudi Vladimira in njena soseda Estragona, štiroje na en mah. Si poje in pleše, je veter, transparentna drevesna senca in noč, ki se spušča nad zelenje. Je vse, a še bolj nič, ko se s petami suva v mehko zadje. S seboj ima jabolka, ki jih na vrvicah zaluča visoko v krošnje. Un-luckily med obredom ne uspe splezati do vrha, veje se ji lomijo pod premehkimi stopali. Ko zaskovikajo sove, pospravi svojo kramo in gre, odkoder je prišla, da bo drugi dan lahko ponovila vajo in ugriznila v sadež z vrha.

2 Comments:

At 9:14 pop., Blogger Devotchka said...

res lepa fotografija.

prijateljica, znanka, model ali plesalka?

pozdrav z jakobove poti:)

ta internet je poslan od boga, hihi.

 
At 10:20 pop., Blogger Zvita said...

pozdrav nazaj in srečno še naprej, natančno glej pod noge ...

mhm, žal ni izposojeno dekle nič od tega, morda pa vse, med divjim surfanjem sem nekoč naletela nanjo, jo potegnila iz valov in zdaj tukaj krasi nek dan, bog ve čigava je, izgubljenka - najdenka

zadnjič sem nekomu pametovala, da je Bog vsajen med človekova hrbtenična vretenca - zato rečemo, da ima kdo trdno hrbtenico, kdo drug, ki še ni sadil, pa je brez, hrbtenice

 

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home