sobota, december 01, 2012

Neoblajan dan

Po križpotjih lastnih labirintov
nekako že veš, kam greš.
Stopaš v nova razodetja.
Ko se oklepaš varne kocke, 
se ujameš v past.
Spotakneš se, ko vse že veš,
zamrežiš v okoren
ringaraja, v plenicah.
Ozreti se moraš. Vedno, ko je tako.
K odprtemu oknu in v oprano zavest.
K režam, ki so kažipoti v nov,
še neoblajan dan.


0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home