četrtek, junij 08, 2006

zmazki

tistega prehodnega večera sem te čakala
ko je mraz že razdal svoje strupe
z mandljevo kremo napojena lica
so že ljubkovali prvi toplotni dražljaji

tvoja koža je vsa počečkana
četudi jo zradiram
bodo sličice
ki jih narišem nanjo
s kakršnokoli barvo
le zmazki

tistega večera sem verjela
da prideš
med kolena sem postavila
kolut rdeče volne
in ga grela
kot da bi bil tvoja dlan

čakala sem da odločno stopiš predme
poklekneš na tla
in se oviješ okrog mojega pritličja
pustila bi ti raziskati tudi podstrešje
vso pajčevinasto šaro bi lahko pretaknil
če bi si želel

dala bi ti vse
čeprav bi bile moje sličice
na tvoji koži
le zmazki

4 Comments:

At 11:00 dop., Blogger kameleonka said...

Veš kaj, tole ubesedenje pa zareže!

 
At 12:13 pop., Blogger Zvita said...

a da?

eni ljudje imamo tanjšo kožo, se lažje ranimo, drugi pa usnjeno, je zlepa ne predereš

 
At 12:22 pop., Blogger kameleonka said...

Tudi koža se ščasoma ustroji... :)

 
At 12:24 pop., Blogger Zvita said...

hope remains ;)

 

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home