petek, oktober 27, 2006

έρως


A. B.

Poletno slečeni ljudje skozi mojo perspektivo po pločnikih igrajo tančulo. Nič se ne jezijo, ko jim v hudi naglici pred nosovi zasveti rdeč semafor, nič se ne prerivajo, ko čakajo pred zebro za prečkanje cestišča in nobeni ženski se na obrazu ne topi make-up. Muzika mesta ugasne, premikamo se v tišini.

»Obstaja mnogo načinov govora, kakor se tudi bit izreka v kategorijah,« profesor preseka mojo zazrtost v stavek na zamazani tabli, napisan z belo kredo: »Isto je misliti in biti«.
Ko se namakam v njegovih razposajenih očeh, udrtih v obraz, kakor da bi jih kdo kdaj neusmiljeno pohodil (da bi oslepele), pravi: »Govori vse, kar je, ne samo človek ... Govorica telesa pove marsikaj.«
Umaknem pogled, najraje bi se skrila za zaveso. Razmišljam, če ob globokoumni, razpredeni razlagi, ki bi jo, vsaj nekateri, absorbirali kar odprtih ust, z iztegnjenimi jeziki, kakor otroci, ko pred duhovnikom ponižno čakajo na svojo birmansko hostijo, hkrati lahko bere moje misli. Mnogoveden je nedvomno, o mnogoznačnem nam razlaga, zraven pa percipira še naše misli. Gledam, če mu glavo obdaja avreola, hmm, je le vidim ne? Ponoči ga obžarja kot bakla, o tem sem prepričana. Od Aristotela preide na Nietzscheja, z nihilizmom zaobjame padec berlinskega zidu, islamski fundamentalizem, Sartra, Becketta in osebnostno svobodo. Čutim, kako me od znotraj žge. Njegove izpeljave mi vlivajo rdečico na obraz (ki tako kot sprehod v naravi ali pa npr. uživanje vitaminov po zdravnikovem receptu po analogiji pomeni zdravje), še preden spregovorim. Rada bi povedala, da se iz absurda rojevajo najbolj čvrsti plodovi. Da je najdrznejša kreativnost posledica biti, ki trči ob nič. Da se ob srečanju s praznino napolnijo kisikove bombe. Da je nič kakor baldrijanov zeliščni bonbon, ki ga ližem proti razdraženosti grla. Da je eros do spoznanja, ki na splavu prebrodi katastrofalno uničenje, neuničljiv navdih, ki nas žene po morju kot majhne, bele jadrnice. Da z rdečico ne spečem sošolcev, zaprtih ust modro ostanem rožnata.

Tišina je daljna sorodnica Vedenja, ki Svojim zapoje šele, ko jim zna spodobno predstaviti prerez predniškega drevesa.

0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home