nedelja, marec 25, 2007

Idila

V nedeljo popoldan sesti k oknu, s poslednjim izročilom Camusa in skodelico vročega. Brezskrbno, kot da te ne priganja mnogo pomembnejših opravkov. Rezervirano za majhne užitke.
Temu rečem idila.

14 Comments:

At 9:29 dop., Blogger skrivnosti gozda said...

V ponedeljek zjuraj vstati od mize, izza računalnika, s poslednjim kosom filma v požrešnem goltancu skenerja in skodelico ledenega na poti v mojega, že malo suhega. Brezskrbno, kot da te ne čakata še dva meseca ponočevanja. Rezervirano za kontemplacijo: bom po tem zrel za nočnega čuvaja? Temu rečem ... zzzzzz ... :))

 
At 10:47 dop., Blogger Zvita said...

kakav, ali čaj z mlekom?

zrel, hm, če kandidiraš za sadovnjaškega nadzornika, zrelost ni tako zelo odločujoča - težko namreč prekosiš zrelost pridelka. budno oko in kakšna zgodba v žepu bi nam dobro dela. in veliko fotk, na vsako vejo kakšno.

pa lahko noč

 
At 8:49 pop., Blogger skrivnosti gozda said...

Kakav, 3 dcl.

Fotka za konec tretje veje z zahoda na peti jablani v sedmi vrsti tvojega sadovnjaka.

Zgodba do podobe na njej je zaspana, dremež na klopci v naravi, od tam naprej pa čudna in dolga, učenje plavanja modre centurije konjev.

Drugi odstavek na levi strani knjige v pričakovanju počitnic na Gorenjskem pravi:

A tourist met a Spanish peasant and his wife on a train. They had never seen bananas before, so he offered one to each of them. As the farmer bit into his, the train entered a tunnel. "Don't eat it, Carmen," he shouted, "They make you blind."

Cum hoc ergo propter hoc.

 
At 9:14 pop., Blogger skrivnosti gozda said...

Modra pisava
na zeleni podlagi
ubrano visi v levo.
Ena črka manjka.

 
At 9:18 pop., Blogger Zvita said...

:)

zelo dobro, 10

"abundans cautela non nocet"

 
At 10:29 pop., Blogger Zvita said...

Prosit se pa ne daš, a?

Kar tkole, po domače. Brez Eve, postrezi si sam.

Brez manjkajočih črk ni rebusa, kakor tudi brez dobrega fotoaparata ni bistrine. Skozi zarošeno sliko pa glas prav pompozno odmeva.

 
At 11:02 pop., Blogger skrivnosti gozda said...

Ne ne, jabolko je od "najboljšega soseda", tisto v roki je bilo že drugo, s prvim se je že zabaval želodec. :))

Črko pa je vzela s seboj gospa, ki je s psom tekla na hrib, ne trgam rožic, samo fotografiram jih. :))

 
At 11:10 pop., Blogger skrivnosti gozda said...

Ampak to pa moram priznati ...

Prijazni domačini tu (jaz sem samo pritepenec) so mi jeseni postregli z noro dobrim domačim sadjem, jabolki in hruškami. Njami.

Podjetem sem jih vprašal, če se da kaj od teh dobrot kupiti, pa so rekli, da ne, da tudi sami rabutajo po zapuščenih sadovnjakih. In so mi povedali, kam naj grem in si postrežem.

In sem šel, v to-in-to dolino z avtom, potem pa še pol ure peš v hrib, z nahrbtnikom, brez Eve sem narabutal in napolnil celega. :))

 
At 8:24 dop., Blogger skrivnosti gozda said...

"Good morning is a contradiction of terms." - Jim Davis

To jutro sem izumil (copyright by me) horror idilo.

Odklop.

 
At 2:45 pop., Blogger Zvita said...

zaupaš najboljšo in najslabšo lastnost horror idile? verjetno združuje oboje

 
At 5:33 pop., Blogger skrivnosti gozda said...

Horror idila je sanjska idila okolice in hromeča groza posameznika v njej.

Jezero, obdano z gozdom v jutranji zori, nad jezerom lebdijo rahle meglice, tišina, jutranje pevske vaje ptic. Idila. Na jezeru v čolnu štorast ribič, ki se med presedanjem nerodno prekopicne s čolna in utopi brez glasu. Čmok in konec. Trenutek popolne groze v idili.

Prebujajoče se jutro, razen oglašanja redkih ptic tišina, zunaj se komaj zaznavajo, izrisujejo obrisi okolice, sonce bo vzšlo čez pol ure. Za balkonskimi vrati za računalnikom čuk, ki mu ledeni kri ob sesutju računalnika, operacijski sistem se zaradi konfliktov uporabljene periferije sesuje že med restartom. Vedno znova. Poslednjič, ko se mu je zgodilo podobno, je za novo instalacijo vsega porabil dva tedna.

Horror idila ali popolnost konflikta med interno grozo in eksterno idilo.

 
At 9:45 dop., Blogger skrivnosti gozda said...

Zjutraj našel na dnu banje ogromnega, kot pickup truck velikega čmrlja. Kar odskočil sem, tako je v svoji črnini dominiral nad belino emajla celotne banje. Nato pa sem zbral pogum in ga na listu odnesel na balkon, sonce bo kmalu posijalo nanj. Naredil fotko in zdaj izza računalnika škilim nanj, kdaj se bo odpravil.

Naključje ali se usoda igra z menoj? Kaj mi hoče sporočiti, sploh kaj? Iščem po živalskem simbolizmu, za gosi mi ni treba gledati.

Tudi to je nekakšna idila.

 
At 7:15 pop., Blogger Zvita said...

lep je, na tarantelo spominja

 
At 10:47 pop., Blogger skrivnosti gozda said...

Tudi po zaspani hoji v polbudnosti ... 10:37, po desetih minutah vračanja v življenje pod toplimi sončnimi žarki, je bil airborne. Urok popušča šele zdaj ...

 

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home