torek, april 24, 2007

Tri pike

Tečnarjenja z vprašanji. »To mi povej, tisto tudi, zdaj pa se še do konca razkrij. Po pravici povej, kaj si misliš ...«

Brezmejne vsiljivosti. Vsak si dovoli vse, razen tistega, kar bi si rad dopustil sam.

Pišem, ko me prime, da bi povedala več, kot si pustim. Po pričetku črkovanja se polje, po katerem črke sadimo, ohlapno razpira. Vzpenja se in spušča, vse dokler se gladko ne izravna z ločilom, ki napoveduje nadaljevanje.

Najlažje pišem, kadar me nihče nič ne vpraša. Odgovori so zgolj medli refleksi na tečnarjenja.