Ko se ljubita dva, tretji laja

Postelja je glasno škripala.
Ljubosumna na zvoke najinih
teles, sva za radiator ob njej,
kamor je suvala
kot sanjavi jambor,
vtaknila debelega Gombrowicza.
Lepo je zapolnil praznino,
najino mrmranje pa je
brez škripanja ostalo
med nama.
Zdaj mi iz ust včasih
pade ciklamen cvet
iz filca.
Metuljev in čmrljev ni več.

Rubina pa mogoče še vedno laja.

P.S. Za radiator bi po debelini pasala tudi Fenomenologija duha, ampak sem se bala, da Heglu pretresi ne bi dobro deli.