Poljub mrtvim

Ker že leta nisem bila na pokopališču, dedu Dušanu, ki -upam- počiva v miru, že dlje kot jaz živim (v nemiru), poklanjam dva prevoda Čarlijevih predsmrtnih. Ker sta imela poleg dobrodušnosti kar nekaj skupnega, bi ga verjetno nasmejali.
Sprašujem se, če bi tudi meni iz gostilne z milim nasmeškom, ves mršav in gunclav, prinesel kakšno zadimljeno punčko iz cunj in mi (kot je nekoč moji mami) rekel: »Evo ti, sine, za tebe.«
Škoda, da se nisva poznala. Ko na črnobelih fotkah gledam njegove bohotne črne brke in dostojanstveno držo, značilno za (pro)padle borce, začutim, da bi ga imela rada.


SMRT IN BELO LEPILO

drobcena poletna bitjeca letajo
naokrog in jaz
sem brez cigarete.

naokrog
letajo
drobcena poletna bitjeca.
ponavadi vanje in v žarnico svetilke
puham dim
in gledam kako se balončki vijejo po zraku
včasih razmišljam o stvareh
kot
sta smrt in belo lepilo.
poletna bitjeca grizejo ponoči
ko spim
zjutraj sem po telesu ves
bulast
prav krasno se je
praskati.

moja najdražja zgoraj gleda tv
komedijo.
sam tukaj spodaj cukam Liebfraumilch
vino
moji dragi se to zdi
izdaja najine ljubezni, ampak vi
in jaz vemo, kaj je izdaja
ljubezni zares.

vmes
sklatim nekaj drobcenih poletnih bitjec
nekaj jih najde belo lepilo
nekaj pa jih pustim pri miru
da se zjutraj lahko
praskam.

poletna bitjeca so tako čudna
zdi se mi da me poznajo –
eno mi pade v kozarec
Liebfraumilcha
gledam kako migeta in brca
potem pa ga
popijem.

upam da je komedija zgoraj
dobra. tukaj spodaj imam svojo
predstavo.

- - -

KAJ PA POREČETE NA TO

ko se mi cvre pamet in cvrči kot jajce
v prevroči ponvi se grem besedne
igrice
moj maček pa leze v velik papirnat škrnicelj
se v njem zavrti
in me pogleda.

moja ženska se nocoj zabava
zunaj.

včasih mi ni bilo prav
zdaj mi je vseeno.

če v tem
uživa
bi rekel da je zato svet
boljši.

muzika na radiu nocoj ni kaj
prida
med tem igranjem besedne
igrice


zdaj
strmim
v rdeč paket

s 50 belimi
ovojnicami.

kje za vraga so tiste noči
ko sem iz rokava stresal pesmi
eno za drugo?

utihni, si odgovorim,
niti slučajno se mi ne ljubi preiskovati
preteklosti, sedanjosti ali
prihodnosti.

o.k., rečejo možgani, tudi jaz
bom stavkal.

ko moj maček zleze iz
papirnatega škrniclja
je

tukajšnja noč dokaj počasna.
~ Bukowski


Ne vem ali sem svojega mačka Čarlija poimenovala po besedniku, poetu, komedijantu ali jazzistu. Med temi kultnimi osebnostmi me je verjetno najbolj zadela tretja, lepo popisana v Cortazarjevi Hudičevi slini, kratka zgodba Zasledovalec, zelo priporočam. Kakorkoli že, Dušanu vse lepo v drugem življenju, moj Čarli naj doživi rekordno mačjo starost; njegovi soimenjaki so se pa verjetno tudi že našli in se naprej uresničujejo, da manj kreativnim mrtvecem ni dolgčas.

Se vidimo, gospôda!