Zapolnjene praznine
fotka
Raztresenost. Budno v razcepljen dan. Po šivih poka, zadrge trga. Malo tu, malo stran.
Verjetno ima opraviti z nočnim počitkom. Luksuzni, počitek namreč, mu rečem, ko s posteljo ljubimkava okrog deset ur. Magnetizem, popotnica velikodušnosti skupno preživetega časa, potem dominantno vleče skupaj tudi nadalje, zato luksuz ponavadi ni konstruktiven. Prekomernost izničuje. Osem je številka, ki zadovolji mižalne potrebe. Okrepi, ne poleni. Kar je manj, posebno pod šest, je premalo, zato dnevna organizacija satirično peša, pardon, šepa. Takrat bi od doma šla brez kakšnega elementarnejšega kosa oblačil, če se ne bi tik pred izhodom sprožil alarm - senzorični varuh , namesto angela. Zvezke in knjige, ki naj bi jih vrnila knjižnici, pozabim oz. s seboj nesem napačne. Čas med predavanji, ki se ponavadi vleče, steče kot po maslu, prehiter je. Ne pustim se priganjati, dokler se ne zavem, da bi že morala biti drugje. Potem fotokopiranja iz pomešanih map z izpitno literaturo ... Nabiranje materiala v treh različnih knjižnicah, v vsaki kaj pozabim. V prvi zastavim študentsko izkaznico, da se moram v drugih potem izkazovati z avtobusno, NUK člansko itd ... Formalistika mi že od nekdaj najeda - satelitsko nadziranje nepomembnosti. Za ekstra v trebuhu gostuje cirkus, dokler ga ne izdam. Zaželim si, da bi zabaval še koga, a ga s tem zbrišem v sebi. Očarljiv je, dokler ga ne poskusim ubesediti. Ko posamezne točke, ki zate – krotilca divjih živali (tistih, ki si v tvojem trebuhu praskajo hrbte in potem skrbno druga drugo preslinijo) – trapezista – klovna – jahača slonov in požiralca ognja, uprizarjajo neko celovito raznolikost-v-progresu, skušaš predstaviti še nekomu, izginejo z odra, iz trebuha. Smo pač sam-o-svoji izvršitelji, v želji po sodoživljanju kvečjemu razgrajujemo. S tem da deliš, odvzemaš. Zapolnjene praznine vrtoglavo mezenje privoščijo le izbrancu, ki jih soustvarja. Gledane skozi prizmo objektivizma so zgolj razpršena improvizacija. Droben pesek, ki ga veter raznaša po svetu. Malo tu, malo stran.
vizura
Raztresenost. Budno v razcepljen dan. Po šivih poka, zadrge trga. Malo tu, malo stran.
Verjetno ima opraviti z nočnim počitkom. Luksuzni, počitek namreč, mu rečem, ko s posteljo ljubimkava okrog deset ur. Magnetizem, popotnica velikodušnosti skupno preživetega časa, potem dominantno vleče skupaj tudi nadalje, zato luksuz ponavadi ni konstruktiven. Prekomernost izničuje. Osem je številka, ki zadovolji mižalne potrebe. Okrepi, ne poleni. Kar je manj, posebno pod šest, je premalo, zato dnevna organizacija satirično peša, pardon, šepa. Takrat bi od doma šla brez kakšnega elementarnejšega kosa oblačil, če se ne bi tik pred izhodom sprožil alarm - senzorični varuh , namesto angela. Zvezke in knjige, ki naj bi jih vrnila knjižnici, pozabim oz. s seboj nesem napačne. Čas med predavanji, ki se ponavadi vleče, steče kot po maslu, prehiter je. Ne pustim se priganjati, dokler se ne zavem, da bi že morala biti drugje. Potem fotokopiranja iz pomešanih map z izpitno literaturo ... Nabiranje materiala v treh različnih knjižnicah, v vsaki kaj pozabim. V prvi zastavim študentsko izkaznico, da se moram v drugih potem izkazovati z avtobusno, NUK člansko itd ... Formalistika mi že od nekdaj najeda - satelitsko nadziranje nepomembnosti. Za ekstra v trebuhu gostuje cirkus, dokler ga ne izdam. Zaželim si, da bi zabaval še koga, a ga s tem zbrišem v sebi. Očarljiv je, dokler ga ne poskusim ubesediti. Ko posamezne točke, ki zate – krotilca divjih živali (tistih, ki si v tvojem trebuhu praskajo hrbte in potem skrbno druga drugo preslinijo) – trapezista – klovna – jahača slonov in požiralca ognja, uprizarjajo neko celovito raznolikost-v-progresu, skušaš predstaviti še nekomu, izginejo z odra, iz trebuha. Smo pač sam-o-svoji izvršitelji, v želji po sodoživljanju kvečjemu razgrajujemo. S tem da deliš, odvzemaš. Zapolnjene praznine vrtoglavo mezenje privoščijo le izbrancu, ki jih soustvarja. Gledane skozi prizmo objektivizma so zgolj razpršena improvizacija. Droben pesek, ki ga veter raznaša po svetu. Malo tu, malo stran.
vizura
0 Comments:
Objavite komentar
<< Home