V nove širine

Dolgčas je, kadar mi nihče ne spleta domislic. Kadar se vanje tihotapim samo kot kukalka, ki ni dobro spala. Kot da bi trkala na okna hiše, v kateri ni nikogar in iz izbe kot v polsnu slišim frfotanje ptiča, ki se je vanjo ujel skozi razbito steklo. Za novo leto si, enako tudi morebitnim bralcem, želim, da bi kdo mislil na nas dovolj močno, da bi se iz misli rojevale gole besede, še bolj gole ideje in vsaj včasih tudi malo muzike. Srečno!