Noč ima svojo moč

Ko zaspim,
z dahom poležem vse zvonike sveta.
Skozi telo zadoni tišina,
mezinčki božajo lička malih oseb,
nek svetilnik, mogoče moj,
ali pa tvoj,
z zelenim žarom privablja
čolniče,
da ne utonejo.
Nočni val,
ki se dotika samo po polnoči,
je nemarno poreden.
Nežni svit izza trepalnic
pomirja vesolje.