Januarske oči

In že je novo leto. Mrzlo, rahlo, toplo na toplem. Sončni žarki režejo v oči. Vonj po svečah, mineralna ozadja, potreba miru, ki leze iz ušes, pogreje med prsti. Od daleč, kot vsako leto, že vabijo razglednice z grških otokov. Vmes še galone nepopitih jogurtov, praznih obljub, srednje dobrih knjig in kdo ve, kam se obrnejo jadra. Morda joga, na plečih česa nevtralnega. Ljubi hribi, zaljubljanje v drevesa, svež zrak, tihe zaupljivosti, ki jih šepetajo gozdovi. In stiski rokic, ki postajajo vse močnejše, odločnejše. Odraščanje, ki osuplja. Kdo smo, od kod prihajamo ...