Ura teče, koga peče?

Nikoli nisem razumela fame okoli Beatlov in Rollingov, paradigmatične dvojice, po kateri se ljubitelji glasbe še vedno delijo na nasprotna si pola; biti kul ali mevža, tako nekako. Vseeno si kdaj zavrtim kakšno staro, ki na tiho sivo nedeljo - brez kočijaža, kar paše k radiatorski gorkoti in Vebrovi Estetiki (?!), no ja.


za vogalom (se) nekaj vrši
opazovati ali poteptati
kaj dodati
ali zbežati

skozi prizmo nevidnega
kazati
reči: "kje si?",
skoraj nič
hlastati

komaj opazne pajčevine med grmiči bledo roza vrtnic
razpenjajo mrežo,
da bi leni žarki bolj skladno
barvali belo kožo pod koleni
neopazne balkonske razgaljenke.
med prste vzamem pecljati kozarec.
do polovice izpita voda,
bistrina kristalnega globusa
v dlani.
kapljice zlivam po koži.
če bi imela slamico,
bi na kožna ogledala
odtisnila več očes.
na najdaljši prst navijem šop las
in ga z nohti režem čisto na tanko.
če z glave slučajno vzcvetijo kače,
bodo pretanke,
da bi lahko zadušile,
in prešibke,
da bi koga
oslepile.

#

Bregovićev Tango.
V krasnem večeru tleska, dramatično kakor široka elastična podvezica.
In samosvoj ples težke, žametne zavese.
Še če jo zvežeš, plapola.
Naglas.