Pa smo spet pristali na domačih tleh … Jutranja kava na
balkonu z jopico čez ramena, čeprav je sončno. Ko sem se včeraj zbudila okrog
6h zjutraj in jo popila na tamkajšnjem balkonu, ovitem v jutranjo zarjo, je že bilo 24°C, mi je sporočal blazno pameten telefon. Krut občutek je, sestop na domača tla, vedno ko se
vrneš od kjerkoli z lepimi izkušnjami. Najbolj bom pogrešala tisti vonj, ki ti
zjutraj zleze pod kožo, v glavo … Dišave po morski peni, borovcih, oleandrih, citrusih, po
čistem miru, ki ga predira le kak let galeba.
Vlycha pri Lindosu, na Rodosu, je čudovita. Pomeni sweet, enako Glyka Nera, restavracija pred hotelom, ki nosi to ime; tako glyka kot vlycha pomenita
sladko, vodo, potočke, ki se na otoku zlivajo v morje.
Rodos je vodnat otok,
zahodni del lepo ozelenjen, obala divja, primerna za surferje.
Če ga obiščeš sam, imaš dosti več
možnosti, da spoznaš zares prijetne domačine. Ravno včeraj sva v Glyki Neri
debatirala z nekim Angležem, ki tam preživlja medene tedne, da si v paru, tudi s
prijatelji, večkrat popolnoma zaprt za ljudi. Prideš, da bi se imel lepo s
svojimi, ne dopuščaš možnosti, da bi ti lepoto otoka odkrili ljudje, ki k njej
bistveno prispevajo. Z veseljem bi se jim pridružila za še kak mesec, poletna sezona
se pri njih zavleče do konca oktobra, zime sploh nimajo. Poznajo v bistvu dve
sezoni. Od aprila oz. maja do konca okt. imajo poletje, letos milejše kot
sicer, kar pa še vedno pomeni, da so dnevi, ko je tja do 38 stopinj, ki niti
malo niso moteče. Zrak je vlažen, dišeč, vetrovno je, oblački se že sept.
včasih sicer pokažejo, dežuje zelo redko. Jeseni in spomladi, ki sta nekako
njihov drugi letni čas, je tam okrog 12 do 15 stopinj …. Ah …
Teh počitnic se bom zapomnila zaradi Lile, Tassosa, Vasilisa
… Seveda bom v spominu ohranila tudi prelepo lindoško akropolo,
dolino metuljev, mojstre keramike. Lila je dekle, ki v restavraciji dela 8 mesecev, med sezono, sicer celinka iz
Thessalonikija. Zelo simpatična Grkinja, ki je ime dobila po Milkini čokoladi
Lila Pause; njena mama jo je oboževala, dojenčica se ji je zdela prav tako
sladka. Na njej sem opazila najprej njen topel, pameten izraz na obrazu,
šele potem gromozansko rito, ki jo nosi pod usločenim hrbtom,
pod trtico z izrazitima ženskima grebenoma, kot pri črnkah. V baru, kjer streže,
ljudi razoroži z najlepšim nasmeškom in se ti takoj prikupi. Izvem, da je
fizioterapevtka, ki na celini ne dobi službe, grška situacija, ki se ji vzorčno
pridružujemo, v marsičem ji lahko že kar konkuriramo. V restavraciji dela tudi njen
fant Nikos, kuhar, skupaj sta že 8 let, to pa zato, mi pove, ker si dajeta prostor.
Niti malo nista posesivna, uživata, ker si ne postavljata meja. Ribe, kakršno
pripravi Nikos, in je tudi Lilina najljubša,
mylokopi, iz zaliva Vlycha,
postreže jo z rdečo peso, brokolijem in ekstra deviškim olivcem z limono, še
nisem jedla. Erotika na krožniku brez primere.
Tassos, ki je kot nek šef strežbe, je v Glyko Nero prišel
skupaj z Nikosom. Skupaj sta delala v nekem posh hotelu v mestu Rodos, a se
bojda v teh manjših, družinskih hotelih da bolje delati in tudi zaslužiti. Že prvi
dan sva se spontano zaklepetala. Bister fant, nič vsiljiv, z izrazitim občutkom
za detajle. Takoj se je zapomnil, kako mi je ime in od kod sem, mi čestital, ko so naši košarkarji pometli z njihovimi, tekmo smo seveda vneto
spremljali. Proti koncu počitnic me je povabil na izlet po okoliških krajih, v
Charaki in Kalathos, me poučil o njihovem vinu, hrani, kaj se kdaj pije, s čim itd. Ima devetletnega sina Petrosa in je
že 5 let ločen, malo starejši od mene. Simpatičen, kot prijatelj, tistega več
nisem začutila, čeprav se je trudil; kljub temu ni bil tečen, samo občutljiv.
Grki in patos ... Povedal mi je tudi, da je Vasilis, eden od treh sinov lastnika
hotela, ki mi je takoj padel v oči zaradi neobičajno rahločutnega obraza že
prvi dan, ko je očetu pomagal na recepciji, samo otrok. Da ima 22 let, ob čemer
sem se kar malo zgrozila. Nad tem namreč, da sem očitno že v letih, ko še posebej privlačijo mladički. Vasilis je deloval sramežljivo, sicer
spogledljivo, a je bil vedno obdan z očetom, mamo, brati … Ko sem predvčerajšnjim
končno le prišla na svoj račun, ga dobila samega na terasi ob frappeju, sem po nekaj
minutah pogovora z njim ugotovila, da se na svojo intuicijo, ki je rada precej dominantna, res ne
smem zanašati. Rahločutnost, ki me je pritegnila, je izpuhtela z njegovo zoprno
nadutostjo. Čisto navaden mulo je, ekonomist brez domišljije, poln samega sebe,
lepe oči in zobe gor ali dol … Ni srčen človek, če že, tega ne kaže,
tako da me je zaslepljenost hitro minila. Raje sem se pogovarjala z njegovim
bratom, ki je cele dneve preživljal na plaži, med sončniki in ležalniki, pri
vodnih športih, se nadvse razveselil, če si malo poklepetal z njim; zdaj že kar spodobno čebljam po grško. Zelo hitro bi jo tudi obvladala. Prijazen
poba, velik medo, ki rad poje vse, kar sam ne moreš; naj gre za
lubenico, oreščke ali pecivo. Srčne preprostosti Grkom v večini res ne manjka.
Tassos se je prišel poslovit z buteljko odličnega rodoškega
vina s sadno aromo.
Včeraj sem po prihodu domov nazdravila s kozarčkom, njemu
na čast, yamas!, danes jo bom mogoče kar izpraznila. Da bom lažje prenesla naše blede
barve. Pogrešam navdihujoče vonjave otoka in ljudi, tople stiske rok, milo grško muziko, toplo morje, ki
se ti sveti na koži kot biseri z neba. V Vlycho se bom zagotovo še vrnila …V svet svetlobe, kot grško lepoto imenuje Henry Miller, s katerim sem si ozaljšala poležavanja pod najmilejšim soncem.
