Laterna Magika

Ko čisto narahlo žmuriš skozi trepalnice, zasijejo nekateri že rahlo zamegljeni spomini.

Med pospravljanjem knjižnih polic sem našla dve poštempljani vstopnici za Laterno Magiko.
Vem, da sem tistega večera prvič in edinkrat oblekla staro črno oblekco, posuto s steklenimi kamenčki. Tončka mi jo je dala; ko je bila še mlada, se je rada bleščala. Stare ženice zdaj morda ni več med nami, žal ne vem.

Impresivna dvorana, na odru natrenirani plesalci, gib na gib, brezbesedje.

Med predstavo sem opazovala spremljevalčeve roke, sproščeno negibne so mirovale na naslonjalu. Toplina med prsti, skoraj čarobno, pa ni nosil cilindra. Ko sem se od strani naslonila na njegov vrat, je skozi nosnice vame vdrla še ena predstava, predstava v predstavi. Nekaj prikritosti sem zaslutila. Skrivnosti, ki naj to tudi ostanejo.

Bil je magičen večer. Stekleni kamenčki so zrcalili sij temnordečkastega neba.

Synaulia

Jutranja bela kava v Palermu? Sì, per favore. Na Siciliji še nisem bila, nekoč ...

Zgodaj zjutraj je letalo z Brnika poletelo čez Jadransko in Tirensko morje v italijansko zibelko prelepega. Za tiste, ki predemo ob morskem zibanju, je sicer večji užitek potovati z ladjo. Kakorkoli že, zadnje decembrske dni preživeti ob čudoviti obali in razgibani arhitekturi, odkoder gotovo izbrušeno odzvanja preteklost ... Mogoče samo tiho gode, kot zjutraj, ko na še topla stopala spod kovtra natakneš kosmate copate in se počasi zbujaš, skupaj s še neoblikovanimi krajci dneva. V pokrajini, kjer ti starogrške, bizantinske in arabske sledi kot podmorske niti ovijejo gležnje, splezajo gor do kolen, če jim pustiš, si od prepletanja vtisov preteklega, pomešanih z današnjostjo, gotovo popolnoma omotičen.

Mamljenja so bolj melodična, če se zanje ozaljšaš.

Hribovitja in žad

Sinoči so mi pritegnile pozornost vrstice Botha Strauβa:

Le jezik sam lahko na čuten, partikularen, ne-historičen način vsebuje preteklost, prah časov, jezik, ki je po svojem poreklu iz del bruhajoči jezik, torej tak, ki prihaja iz stopnjevane zavesti in ki ustvarja novo stopnjevano zavest. To je mogoče globlji smisel maternega jezika. V tujem jeziku te ne nosi jeziku lasten spomin.

Συμφωνώ (Symfo̱nó̱); se lahko še lepše reče "strinjam se"?

In še: Zajeti pričujočo občost, ki jo lahko prebereš v laseh ženske, zgolj medtem, ko skupaj čakata pri semaforju, to terja ravno tako silovito razprostrtje čudi in duha kot iskanje izgubljenega časa. Zahtevalo bi Prousta upričujočevanja, da bi začutil in zajel celotno razsežnost prisotnosti, ki je nikoli ni bilo in ki je le za trajanje spoznanja. Predpostavljalo bi: izgubljeno zavest izgubljenega časa. In ko bi bilo to delo dokončano, bi se opisano umeščalo v izgubljeno razdobje časa, ki ne bi pripadalo ne preteklosti ne sedanjosti, le metodi  dočakovanja samega. Potem bi bil absolutni ne-spomin za vse čase postavljen v svet.

Koliko prostranosti človek vendarle lahko prenese? 

S svetilke nad posteljo že leta nad mano bdi žadovo oko z Japonske; kadarkoli prižgem luč, trzne. 

Vsak prenosni telefon ima svoj polnilec, mi imamo noč. V polsnu se polnimo. Imamo tudi jutra, ko v istem vzvalovijo nova kožnata obzorja.

Za vsakim hribom prejkoslej priteče voda.

P.S. Vsak je lep, kadar mu je lepo.

"Rečeno pa je tudi, da je vsak dan v neposrednem razmerju do Sonca. Lepota je neposredna." B. Strauβ

Ovijalna potovanja

Célinovo na konec noči, moje v kraljestvo izmišljij. Potovat je kar koristno, ja, to spodbuja domišljijo, pravi Louis-Ferdinand. In da je naše potovanje popolnoma neresnično, v čemer je njegova moč. Včasih še zamižat ni treba, pa si na drugi strani ...

Jedla sem omleto, misli pa so ušle k belim popkom z grmovja tik ob prometni cesti, pri bankomatu. Greš po denar, odneseš še popke. V feminilno belino oviti se kot koralde spuščajo po lepi ključnici.

So tudi zebrasta drevesa, v petkih se ovijejo v oranžna ogrinjala. Morda bodo nekoč obrodila majhne melone, mi z vejami pomignila, naj se pridem posladkat. Na potovanju si je treba oddahnit, sicer izmišljije strgajo nebo. 

Izkupiček dneva: neprecenljive ovijajoče podobe. Popivnajo odvečnosti.